Diastaza rektusov, znana tudi kot razmik trebušnih mišic, je pogost pojav med nosečnostjo oziroma po porodu, pri čemer se trebušne mišice, natančneje tiste, ki tvorijo “six-pack”, ločijo vzdolž bele črte (linea alba). Če do tega stanja ne pristopimo pravočasno, lahko povzroči neprijetne posledice.
Kaj je diastaza rektusov?
Diastaza rektusov nastane, ko se trebušne mišice med nosečnostjo razmaknejo, da ustvarijo prostor za rastoči plod. Gre za naraven fiziološki proces, ki omogoča prilagoditev telesa na spremembe med nosečnostjo. Težava pa lahko nastane, če se mišice po porodu ne povrnejo v prvotni položaj, kar lahko povzroči trajno praznino. Posledično se trebuh pogosto izboči, kar je lahko opazno še mesece ali celo leta po porodu.
Simptomi diastaze rektusov
Večina žensk diastaze rektusov ne opazi takoj, saj se težave običajno pojavijo šele po porodu. Najpogostejši simptomi so:
- vidna izboklina na predelu trebuha, še posebej nad ali pod popkom,
- bolečine v hrbtu, saj razmik trebušnih mišic oslabi podporo za hrbtenico,
- težave pri dvigovanju težkih predmetov, saj oslabljene trebušne mišice ne morejo opraviti svoje naloge stabilizacije,
- slaba drža, ker ni dovolj podpore v trebušni votlini,
- uhajanje urina, še posebej pri kihanju ali kašljanju,
- kronična zaprtost, saj oslabljene trebušne mišice vplivajo tudi na gibanje črevesja.
Kako prepoznati diastazo rektusov?
Če sumiš, da imaš diastazo rektusov, lahko to preveriš sama. Lezi na hrbet, pokrči kolena in rahlo dvigni glavo ter ramena, kot da bi želela narediti trebušnjak. S prsti ene roke nežno pritisni na trebuh v predelu popka in preveri, koliko prstov lahko vstavljaš v prostor med trebušnima mišicama. Če je razmik večji od dveh prstov, obstaja velika verjetnost, da gre za diastazo rektusov.
Zdravljenje diastaze rektusov
Diastaza rektusov običajno ne zahteva kirurškega posega, saj jo je mogoče učinkovito obvladovati z vajami, ki krepijo trebušne mišice, zlasti globoke mišice, ki podpirajo notranje organe. Ključno je, da izvajaš pravilne tehnike vadbe, saj lahko nepravilne vaje stanje poslabšajo. Nekatere vaje, kot so trebušnjaki, niso primerne za ženske z diastazo rektusov, saj povečujejo pritisk na trebušno votlino in lahko še dodatno razširijo razmik med mišicama.
Vaje za diastazo rektusov vključujejo:
- pelvični nagib – z ležanjem na hrbtu s pokrčenimi koleni in nežnim pritiskanjem spodnjega dela trebuha proti tlom,
- globoko dihanje in aktivacija trebušnih mišic – dihanje, ki pomaga okrepiti mišice medeničnega dna in spodnjega dela trebuha,
- most – lezi na hrbet, pokrči kolena in dvigni medenico, da okrepiš zadnjico in spodnji del trebuha.
Z vajami in terapevtskimi metodami je mogoče zmanjšati razmik med trebušnimi mišicami ter obnoviti njihovo normalno delovanje. V primerih, ko vadba ne prinese zadostnih rezultatov ali je diastaza zelo izrazita, pa se lahko zdravnik odloči za kirurški poseg.
Kdaj poiskati pomoč?
Če opaziš težave z diastazo rektusov, je pomembno, da poiščeš pomoč strokovnjaka. Fizioterapevt, specializiran za to področje, ti lahko pripravi prilagojen načrt vaj in te vodi skozi proces okrevanja. Pravočasno začeto zdravljenje je običajno zelo učinkovito in lahko pripomore k hitrejši obnovi funkcije trebušnih mišic.
Preventiva in dolgoročna oskrba
V kolikor že med nosečnostjo posvečaš pozornost telesni drži, pravilnemu dihanju in ustrezni vadbi, lahko znatno zmanjšaš tveganje za razvoj diastaze rektusov. Po porodu je prav tako ključno nadaljevati z vajami za krepitev trebušnih mišic in paziti na pravilno tehniko pri vsakodnevnih opravilih, kot je dvigovanje težjih predmetov.
Trebušna stena se lahko povrne v normalno stanje šele po več mesecih ali celo po enem letu, zato je pomembno, da si potrpežljiva in vztrajna. Zdravljenje diastaze rektusov je povsem dosegljivo z ustreznimi vajami in terapijami, zato brez oklevanja poišči pomoč strokovnjaka, če jo potrebuješ.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
