Materinstvo je čudovito, a tudi zahtevno. Prvih nekaj tednov po porodu pogosto prinese mešanico evforije, izčrpanosti, solz in negotovosti. Včasih ti čustveni vzponi in padci hitro minejo. V drugih primerih pa ostanejo ter postanejo težji in temnejši.
To je trenutek, ko ni več govora o “baby bluesu”, ampak o poporodni depresiji – stanju, ki prizadene eno od sedmih mamic. Pomembno je, da znaš ločiti med obema in pravočasno prepoznaš, kdaj potrebuješ pomoč.
Kaj je baby blues?
Tako imenovana materinska otožnost (baby blues) se pojavi nekaj dni po porodu pri približno 70–80 % žensk. Običajno traja le nekaj dni in izzveni sama od sebe.
Značilni znaki:
- nihanje razpoloženja,
- občutek tesnobe ali preplavljenosti,
- razdražljivost,
- jok brez posebnega razloga,
- težave s spanjem, tudi ko otrok spi.
Glavna razlika je, da baby blues mine sam od sebe v 1–2 tednih in novopečeni mamici, kljub čustveni občutljivosti, omogoča vsakodnevno delovanje in povezovanje z otrokom.
Kaj je poporodna depresija?
Poporodna depresija je resna oblika depresije, ki se lahko razvije kadarkoli v prvem letu po porodu, pogosto med 4. in 8. tednom, a tudi pozneje. Ne gre za slabo voljo ali obdobje prilagajanja, temveč za duševno stanje, ki močno vpliva na mamo, njen odnos do otroka in vsakdanje delovanje.
Značilni znaki:
- traja dlje kot 2 tedna,
- občutki brezupa, krivde, otopelosti,
- pomanjkanje zanimanja za stvari, ki so osebo včasih veselile,
- težave s koncentracijo in spominom,
- motnje spanja in apetita (ki niso povezane z otrokom),
- težave pri navezovanju stika z dojenčkom,
- misli o tem, da oseba ni dobra mama ali da bi bilo bolje, če je ne bi bilo.
Poporodna depresija ni slabost in ni krivda osebe, ki jo doživlja. Gre za stanje, ki ga sprožijo hormonske spremembe, telesna izčrpanost, pomanjkanje spanja in občutek osamljenosti ali pritiska okolice.
Skrb zase je del materinstva
Mnoge mame si težko priznajo, da jim ni dobro. Poporodna depresija ne pomeni, da nisi dobra mama. Je le eno poglavje v celotni materinski zgodbi, ki se šele začenja. Z razumevanjem, strokovno pomočjo in časom boš v svojo novo vlogo stopila lažje.
Kaj lahko narediš?
- Pogovori se: zaupaj partnerju, prijateljici, patronažni sestri ali zdravnici. Pogovor je prvi korak k olajšanju.
- Obrni se na strokovnjaka: psiholog ali psihiater ti lahko pomaga razumeti, kaj se dogaja in nato skupaj poiščeta načine za izboljšanje počutja.
- Vključi svoj podporni sistem: naj ti drugi pomagajo s kuhanjem, varstvom, pogovorom, da vidiš, da nisi sama.
- Ne primerjaj se z drugimi: vsaka mama ima svojo izkušnjo. Tvoje občutke je prav tako pomembno vzeti resno.
- Dovoli si počitek: tvoje telo in um okrevata, ni ti treba imeti vsega pod nadzorom.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
