O akutni driski oziroma gastroenteritisu govorimo, kadar gre za spremembo konsistence blata (mehko ali tekoče) in/ali povečanje pogostosti odvajanja (tri- ali večkrat v 24 urah) z ali brez vročine ali bruhanja. Akutna driska v tipičnih primerih traja do 7 dni, največ do 14 dni in je ena najpogostejših bolezni, ki se pojavlja predvsem v predšolskem obdobju in je tudi pogost vzrok bolnišničnega zdravljenja. Vsak starš se pri svojem otroku v predšolskem otroku vsaj enkrat sreča z drisko, še toliko pogosteje, če obiskuje vrtec.
Kako se okužimo?
- Okužbe se prenašajo predvsem fekalno-oralno (z onesnaženimi rokami skozi usta),
- z uživanjem okužene vode ali hrane,
- preko dotika okuženih predmetov ali površin,
- nekateri virusi se prenašajo tudi aeorogeno (pri bruhanju se namreč tvorijo drobni delci, ki lebdijo v zraku).
Vzroki driske
- Najpogosteje gre za infekcijski vzrok, v zgodnjem otroškem obdobju so to predvsem okužbe z virusi (rotavirus kot glavni vzrok dolgotrajne in hude driske, nadalje tudi norovirusi in adenovirusi), s starostjo pa se pojavlja vse več bakterijskih okužb (Campylobacter, Salmonella),
- okužbe izven prebavil (ob okužbi sečil, pljučnici, vnetju ušes, meningitisu …),
- jemanje antibiotikov,
- laktozna intoleranca, prehranske alergije,
- zastrupitve,
- različna kirurška stanja (vnetje slepiča, invaginacija črevesja),
- kronične bolezni (celiakija, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, nekatere ledvične bolezni …).
Pogosto je driski pridruženo bruhanje, bolečine v trebuhu, napenjanje in vročina. Veliko otrok odklanja hrano in pijačo, so utrujeni. Predvsem je pomembno, da smo pozorni na spremembo običajnega vzorca odvajanja pri otroku, pri čemer je bolj kot število odvajanj ali stopnja zmehčanosti blata, pomembna dehidracija otroka, odvajanje krvavega ali sluzavega blata ter pridružene bolezenske težave.
O perzistentni driski govorimo, če traja več kot 14 dni. V kolikor traja driska več kot 30 dni, gre za kronično drisko in kaže na resnejše, pogosto kronično obolenje, ki seveda potrebuje nadaljnjo obravnavo.
Kako ukrepati doma?
Največkrat driska ne rabi posebne obravnave in se lahko zdravi doma. Pri tem je najpomembnejša nadomestitev izgubljene tekočine in elektrolitov. Zelo pomemben je torej zadosten vnos tekočin. Otrok naj pije pogosto, po požirkih, predvsem ob pridruženem bruhanju. V lekarnah so na voljo peroralne rehidracijske raztopine (ORS), ki pa jih je potrebno ponujati pogosto, saj nadomeščajo izgubljene elektrolite in hranila, ki jih otrok ob driski izgublja. Svetuje se uživanje 50-100 ml na vsako tekoče odvajanje ali bruhanje pri predšolskem otroku, pri šolskem pa tudi do 200 ml.
- Preprost domač recept za pripravo take raztopine:
V 1 liter vode zmešamo 1 zravnano čajno žličko soli, 8 zravnanih jedilnih žlic sladkorja, za okus pa lahko dodate tudi sok pomaranče ali limone.
Pri infekcijski driski naj otrok uživa starosti primerno hrano, stroga dieta ni potrebna. Hrana naj bo lahko prebavljiva in uravnotežena. Potrebno je čimprej vzpostaviti normalno hranjenje, kar izboljša absorbcijo hranil. Ne priporočajo se pijače z veliko vsebnostjo sladkorjev oziroma gazirane pijače.
Učinkovito dopolnilo k rehidracijskemu zdravljenju so probiotiki, ki večinoma skrajšajo trajanje in intenziteto driske. Številne metaanalize so pokazale učinkovitost probiotičnih sevov Lactobacillus GG in Saccharomyces boulardii. Potreben je tudi poostren higienski režim (umivanje rok predvsem pred hranjenjem, uporaba svojega pribora, brisač …). Otrok v času driske naj bo v domačem varstvu, v vrtec se lahko vrne 48 ur po zadnjem bruhanju ali driski.
Kdaj z otrokom k zdravniku?
- Ko ima drisko z velikim volumnom blata, več kot 8 epizod dnevno, odvaja sluzavo in/ali krvavo blato,
- če neustavljivo bruha,
- joka brez solz, ima vdrte oči, vidna je izsušenost jezika, hitro diha, je izrazito zaspan, zelo malo odvaja urin (redkeje kot na 6 ur), kar so znaki zmerne do hude dehidracije,
- otrok z drisko, ki ima kronično osnovno bolezen (sladkorna bolezen, ledvična bolezen …),
- dojenček do 2 mesecev starosti.
Laboratorijske preiskave rutinsko niso potrebne. Antibiotiki so potrebni le izjemoma, ob določenih
povzročiteljih ali v določenih kliničnih stanjih.
Melanija Županič, dr. med., spec. ped.
Viri:
Guarino A, Albano F, Ashkenazi S, et. al. Expert Working Group. The ESPGHAN/ESPID evidence-based guidelines for the management of acute gastroenteritis in children in Europe. J pediatr Gastroenterol Nutr 2008; 46(supp.2): S81-122.
Guarino A, Ashkenazi S, Gendrel D, et. al. The ESPGHAN/ESPID evidence-based guidelines for the management of acute gastroenteritis in children in Europe: Update 2014. J Pediatr Gastroenterol Nutr 2014; 1: S132-52.
Guandalini S, Pensabene L, Zikri MA, et.al. Lactobacillus GG administered in oral rehyration solution to children with diarrhea: a multicenter European trial. J Pediatr Gastroenterol Nutr 2000; 30: 54-60.
Mardešić D. i suradnici. Pediatrija. Zagreb: Školska knjiga, 2003. Str. 838-848.
NIJZ. Vključitev otroka v vrtec/šolo po preboleli nalezljivi bolezni ali okužbi. Dosegljivo na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/pripravljenost-in-odzivanje-na-tveganja-za-nalezljive-bolezni/vkljucitev-otroka-v-vrtec-solo-po-preboleli-nalezljivi-bolezni-ali-okuzbi-smernice. 2.10.2024.
Bhutta ZA. Acute gastroenteritis in Children. In: Kliegman R, editor. Nelson Textbook of Pediatrics. 19 ed. Philadelphia: Elsevier/Saunders; 2011. pp. 1323–39.
Kolaček S. Proljev. In: Meštrović J i suradnici. Hitna stanja u pediatriji. Str. 204-214.
