Ko pomislimo na razvoj govora, pogosto najprej čakamo na prve besede – “mama”, “ata”, “daj”. A komunikacija se pri dojenčku začne veliko prej, še preden izreče prvo zlogovno besedo. Razvoj govora je proces, ki se gradi postopoma, skozi zvoke, mimiko, pogled in interakcijo z okoljem.
Razumevanje teh zgodnjih faz lahko staršem pomaga, da otroku nudijo ustrezno spodbudo in hkrati zmanjšajo skrb, če se razvoj ne odvija povsem po pričakovanjih.
Govor se začne z odnosom
Prvi temelj govora ni beseda, temveč odnos. Dojenček se že v prvih tednih življenja uči komunikacije skozi stik z odraslimi. Ko se mu nasmehneš, mu govoriš ali se odzoveš na njegov jok, se v njegovih možganih ustvarjajo povezave, ki so osnova za kasnejši govor.
Pomembni so predvsem očesni stik, odzivanje na otrokove zvoke, ponavljanje obrazne mimike, umirjen, nežen ton glasu. Otrok se ob tem uči, da ima njegov glas pomen in da komunikacija poteka v obe smeri.
Faze razvoja govora v prvem letu
Razvoj govora poteka v več stopnjah, ki se lahko pri posameznih otrocih nekoliko razlikujejo, vendar imajo podobno zaporedje.
V prvih mesecih dojenček komunicira predvsem z jokom, ki izraža različne potrebe. Okoli drugega do tretjega meseca se začne pojavljati gruljenje – mehki samoglasniki, ki izražajo ugodje.
Med četrtim in šestim mesecem otrok prehaja v čebljanje. Začne povezovati glasove, kot so “ba”, “da”, “ma”, pri čemer ne gre še za pomen, temveč za vajo govornega aparata.
Proti koncu prvega leta se začne razvijati razumevanje jezika. Otrok prepozna svoje ime, razume preproste besede in se odziva na ton glasu, tudi če še ne govori.
Kako lahko starši spodbujate razvoj govora?
Eden najmočnejših načinov spodbujanja govora je pogovor – tudi če imaš občutek, da te otrok še ne razume. Govori mu o tem, kaj počneta, kaj vidiš in kaj se dogaja okoli vaju.
Pomembno je, da:
- govoriš počasi in jasno,
- uporabljaš preproste stavke,
- pustiš prostor, da otrok “odgovori” s svojim zvokom,
- se nanj vedno odzoveš.
S tem otrok dobi občutek dialoga, kar je ključno za razvoj jezika.
Branje in petje kot naravna podpora
Branje slikanic že v prvih mesecih življenja močno podpira razvoj govora. Otrok posluša ritem jezika, intonacijo in ponavljanje besed. Ni pomembno, koliko razume, pomembno je, da sliši govor v umirjenem in prijetnem kontekstu.
Tudi petje ima izjemno vlogo. Pesmice z rimanjem in ponavljanjem pomagajo razvijati slušno zaznavanje in spomin. Otroci pogosto prej zapojejo ali ponovijo melodijo kot izgovorijo prvo besedo.
Kdaj je smiselno poiskati strokovno mnenje?
Razvoj govora poteka različno hitro, zato manjša odstopanja niso razlog za skrb. Pomembneje kot število izgovorjenih besed je otrokova želja po komunikaciji.
S pediatrom ali logopedom pa se je smiselno pogovoriti, če otrok:
- ne vzpostavlja očesnega stika,
- se ne odziva na zvoke,
- ne čeblja do približno 9. meseca,
- ne kaže zanimanja za komunikacijo.
Vsaka beseda se začne z občutkom varnosti
Razvoj govora ni tekmovanje in ni seznam mejnikov, ki bi jih morali doseči do določenega datuma. Je proces, ki se razvija v odnosu, skozi občutek sprejetosti, bližine in varnosti.
Ko se otrok počuti slišanega, videnega in razumljenega – tudi takrat, ko še ne zna govoriti – dobi najpomembnejšo spodbudo za izražanje. Vsak nasmeh, vsak odgovor na njegov glas in vsak skupni trenutek pogovora gradi temelje, na katerih bodo kasneje zrasle besede.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
