Prva beseda je poseben mejnik v razvoju dojenčka. Spoznajte, kako se govor razvija od prvih glasov in brbljanja do razumevanja in prvih poskusov komunikacije.
Eden najbolj vznemirljivih trenutkov v prvem letu življenja je, ko dojenček izgovori svojo prvo besedo. Za starše je to čaroben dogodek, saj pomeni, da otrok vstopa v svet jezika in komunikacije. A pot do tega trenutka se začne veliko prej – že s prvimi glasovi, jokom in brbljanjem. Razvoj govora ni le učenje besed, ampak predvsem proces spoznavanja komunikacije, poslušanja in razumevanja sveta okoli sebe.
Prvi glasovi in brbljanje
Novorojenček komunicira najprej z jokom, s katerim izraža potrebe in čustva. Okoli 2. meseca starosti pa začne proizvajati prve glasove, ki niso jok – to so glasovi zadovoljstva, kot je gugutanje. Takrat se prvič pojavijo melodije v njegovem “govoru”, ki spominjajo na petje. Pri približno 6 mesecih se pojavi brbljanje: otrok ponavlja zloge, kot so “ba-ba”, “da-da” ali “ma-ma”. Ti zvoki še nimajo pravega pomena, a so temelj kasnejšega govorjenja.
Med 9. in 12. mesecem lahko pričakujete prve prepoznavne besede. Običajno gre za enostavne besede, kot so “mama”, “ata” ali “ne”. Pomembno pa je vedeti, da so razlike med otroki velike – nekateri spregovorijo zgodaj, drugi nekoliko kasneje. To je povsem normalno, saj se razvoj jezika prepleta z razvojem razumevanja, motorike in osebnosti posameznega otroka.
Kako lahko starši pomagajo?
Razvoj govora pri dojenčku lahko starši aktivno spodbujajo v vsakdanjih trenutkih – skozi pogovor, igro in branje. Preprosti koraki naredijo veliko razliko:
- Pogovarjajte se z otrokom: že od rojstva uporabljajte preproste stavke in opisujte, kaj počnete.
- Berite knjige: barvite slikanice spodbujajo zanimanje za besede in zvoke.
- Ponovite in poimenujte: če otrok pokaže na igračo, jo poimenujte in dodajte opis, npr. “to je rdeča žoga”.
- Pohvalite komunikacijo: tudi če otrok uporablja geste ali brbljanje, se odzovite – tako se uči, da so njegovi poskusi komunikacije pomembni.
Zgodnja komunikacija gradi temelje za kasnejše učenje. Otroci, ki imajo priložnost poslušati in se izražati, razvijajo bogatejši besedni zaklad in hitreje razumejo pomen jezika. Govor pa ni le učenje besed – povezan je tudi z razvojem socialnih veščin, samozavesti in občutkom povezanosti z drugimi.
Kdaj poiskati pomoč?
Če otrok pri 12 mesecih še ne brblja, se ne odziva na zvoke ali ne kaže zanimanja za komunikacijo, se je smiselno posvetovati s pediatrom. Pogosto ni razloga za skrb, saj se otroci razvijajo različno, a pravočasna podpora strokovnjaka je lahko ključna. Starši naj bodo pozorni predvsem na otrokovo odzivnost – ali sliši, sledi zvokom, išče stik z očmi in poskuša na svoj način sodelovati v “pogovoru”.
Razvoj govora je čudovit proces, v katerem sodelujejo tako otrok kot starši. Z veliko poslušanja, spodbude in igre boste otroku pomagali, da bo korak za korakom vstopil v svet besed. Vsak izgovorjen zlog, vsak poskus posnemanja in vsak prvi »pogovor« z dojenčkom je pomemben gradnik njegove prihodnje komunikacije.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
