Mehka, občutljiva koža dojenčka je pogosto prvi pokazatelj, da se v njegovem telesu nekaj dogaja. Izpuščaji, pogosta prebavna nelagodja, kihanje, smrkanje ali nenavadna razdražljivost brez očitnega razloga so lahko znaki alergijske reakcije. Čeprav so alergije pri dojenčkih v večini primerov blage, lahko včasih povzročijo tudi resnejše zaplete, kot je oteženo dihanje ali anafilaktična reakcija.
Ker so alergije v zgodnjem otroštvu vse pogostejše, je dobro vedeti, kako jih prepoznati, katere so najpogostejše in kako ukrepati, ko se pojavijo prvi znaki. S pravočasnim odzivom in ustreznimi prilagoditvami lahko otroku omogočimo boljše počutje in podporo, ki jo potrebuje za zdrav razvoj.

Najpogostejše vrste alergij pri dojenčkih
1. Prehranske alergije
Prehranske alergije so najpogostejša oblika alergij pri dojenčkih in se pogosto pojavijo že ob uvajanju goste hrane.
Najpogostejši alergeni so:
- kravje mleko,
- jajca,
- arašidi,
- oreščki (npr. orehi, lešniki, mandlji),
- soja,
- pšenica,
- ribe in školjke.
Simptomi prehranske alergije vključujejo:
- rdeč izpuščaj okoli ust ali po telesu,
- otekanje ustnic ali obraza,
- bruhanje ali driska,
- bolečine v trebuhu,
- srbečica ali koprivnica,
- v hujših primerih težko dihanje in anafilaksija.
Če se dojenček doji in se reakcija pojavi po tvojem obroku (ko si zaužila morebitni alergen), je možno, da je ta prek materinega mleka vplival nanj. V takem primeru se posvetuj s pediatrom glede izločanja določenih živil iz prehrane.
2. Alergije na okoljske dejavnike
Okoljski alergeni vključujejo prah, pršice, plesni, pelod, dim, parfum in druge snovi, ki so prisotne v zraku. Čeprav so sezonske alergije pri dojenčkih redke, ker še niso bili dolgotrajno izpostavljeni zunanjim alergenom, se lahko pojavijo že zgodaj, še posebej če obstaja družinska nagnjenost.
Znaki okoljskih alergij:
- pogosti prehladi brez vročine,
- kihanje, zamašen ali tekoč nos,
- solzenje in srbenje oči,
- dolgotrajni kašelj,
- kronična razdraženost nosne sluznice.
3. Alergije na živalsko dlako
Domače živali, predvsem mačke in psi, so pogost vir alergenov. Alergeni se skrivajo v dlaki, slini in prhljaju živali.
Simptomi vključujejo:
- zamašen ali tekoč nos,
- kihanje,
- solzenje oči,
- poslabšanje kožnih težav, kot je ekcem.
Če sumiš na tovrstno alergijo, lahko pomaga opazovanje simptomov ob stiku z živaljo in pogovor z zdravnikom o testiranju.
4. Kontaktne alergije
Nekateri dojenčki razvijejo reakcijo na izdelke, ki pridejo v stik z njihovo kožo, kot so detergenti, kreme, materiali oblačil ali plenice.
Najpogostejši znaki:
- rdečina in izpuščaji na mestih stika,
- srbenje in razdražena koža,
- luščenje kože.
Priporočljivo je uporabljati izdelke brez dišav in preverjene za občutljivo otroško kožo.

Kako prepoznati alergijo?
Alergije se lahko izražajo zelo različno. Nekateri dojenčki bodo imeli jasne kožne znake, pri drugih se bodo težave kazale predvsem v prebavi ali dihanju.
Pomaga ti lahko:
- beleženje prehrane in simptomov (dnevnik),
- opazovanje kdaj in kako hitro se pojavijo simptomi po določenem stiku ali zaužitju hrane,
- fotografiranje izpuščajev ali drugih sprememb za prikaz pediatru.
Kdaj obiskati zdravnika?
Če opaziš katerega izmed naslednjih simptomov, se takoj posvetuj z zdravnikom:
- težave z dihanjem ali piskanje,
- nenadno otekanje obraza, ustnic, jezika,
- hude prebavne motnje (bruhanje, driska z znaki dehidracije),
- izpuščaji, ki se hitro širijo ali ne izzvenijo.
Pri sumu na hujšo alergijo bo zdravnik morda predpisal Epipen za nujne primere ter napotil na alergološko testiranje.
Ali lahko alergije preprečimo?
Popolne preventive ni, vendar obstaja nekaj ukrepov, ki lahko zmanjšajo tveganje.
- Dojenje: izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja je povezano z manjšim tveganjem za razvoj alergij.
- Postopno uvajanje alergenih živil: v dogovoru s pediatrom lahko med uvajanjem goste hrane postopno uvedeš tudi alergena živila, kot so jajca ali arašidi.
- Čista domača okolica: redno čiščenje, zmanjšanje prahu in pršic, prezračevanje in izogibanje dimu lahko pomagajo zmanjšati vpliv okoljskih alergenov.
Alergije in družinska zgodovina
Če imajo starši ali sorojenci alergije, je večja verjetnost, da jih bo razvil tudi dojenček. Pomembno je, da zdravnika obveščaš o morebitni družinski obremenjenosti, saj lahko to vpliva na načrtovanje prehrane in uvajanja novih živil.
Kaj pričakovati v prihodnosti?
Veliko otrok alergije s časom preraste. Mlečne in jajčne alergije na primer pogosto izzvenijo do osnovnošolskega obdobja, medtem ko alergije na oreščke ali ribe pogosto ostanejo prisotne vse življenje. Z ustreznim nadzorom, prilagojenim prehranjevanjem in sodelovanjem z zdravstvenimi strokovnjaki lahko otrok kljub alergiji živi povsem zdravo in aktivno otroštvo.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.