Če že nekaj časa poskušaš zanositi, se morda sprašuješ, zakaj ti še ni uspelo. Morda si že pred meseci nehala uporabljati kontracepcijo in kljub številnim spolnim odnosom z namenom zanositve ali celo zdravljenjem za izboljšanje plodnosti, še vedno redno dobivaš menstruacijo. Morda si celo natančno načrtovala spolne odnose v tvojih plodnih dneh, a kljub temu še nisi zanosila. Razlogi, zakaj kljub poskusom ne zanosiš, niso vedno preprosti, vendar so raziskave pokazale, da lahko določeni življenjski in biološki dejavniki igrajo vlogo pri tem, kako hitro in enostavno nekdo zanosi.
V nadaljevanju boš izvedela več o možnih razlogih, ki ti preprečujejo zanositev, od življenjskih dejavnikov do osnovnih zdravstvenih stanj.
Določeni osebni izdelki
Pogosto uporabljamo različne izdelke za osebno nego, ne da bi se zavedali njihovega potencialnega vpliva na plodnost. Na primer, izpiranje vagine je praksa, ki jo zdravstveni strokovnjaki odsvetujejo zaradi številnih zdravstvenih tveganj, kot so vaginalne infekcije in spolno prenosljive bolezni. Pri poskusu zanositve lahko izpiranje vagine deluje podobno kot spermicid, saj spreminja pH vagine in s tem lahko negativno vpliva na plodnost.
Podobno lahko nekateri lubrikanti ovirajo delovanje in gibljivost spermijev. Če uporabljaš lubrikante, je priporočljivo izbrati tiste, ki so označeni kot prijazni do spermijev.
Poleg tega so nedavne raziskave pokazale, da lahko visoka izpostavljenost perfluoroalkilnim snovem (PFAS), ki se pogosto nahajajo v osebnih in gospodinjskih izdelkih, vpliva na plodnost. Ženske z visoko koncentracijo PFAS v krvi imajo do 40 % manjše možnosti, da zanosijo v enem letu v primerjavi z ženskami z nižjimi ravnmi teh snovi. PFAS so še posebej problematični pri izdelkih za menstrualno higieno – izbiro menstrualnih izdelkov brez oznake PFAS lahko pomaga zmanjšati tvojo izpostavljenost.
Visoke ravni stresa
Pogosto slišimo zgodbe o parih, ki so zanosili takoj, ko so se nehali »sekirati«, kar je lahko frustrirajoče, če se sama trudiš zanositi in ti ne uspeva. Stres dejansko lahko močno vpliva na tvoje možnosti za zanositev, saj lahko visoke ravni stresnega hormona kortizola negativno vplivajo na ovulacijo in splošno plodnost. Za mnoge ženske lahko novica, da stres vpliva na plodnost, privede do dodatnega stresa.
Če se težko spopadaš s stresom, razmisli o obisku terapevta, ki ti lahko pomaga razviti učinkovite strategije za obvladovanje stresa. Poleg tega lahko v svoj vsakdan vključiš dejavnosti, ki znižujejo stres, kot so redna telesna vadba, meditacija, joga ali pisanje dnevnika.
Zamujanje plodnega okna
Nepoznavanje lastnega menstrualnega cikla je lahko velika ovira pri zanositvi, saj je možno zanositi samo v nekaj dneh v ciklu. Povprečna dolžina cikla je 28 dni, vendar je povsem normalno, da so cikli krajši od 20 dni ali daljši od 35 dni.
Ko ugotoviš dolžino svojega cikla, lahko oceniš, kdaj boš ovulirala, tako da šteješ nazaj od prvega dne naslednje pričakovane menstruacije. Večina žensk ovulira 14 dni pred začetkom menstruacije. Torej, če imaš 24-dnevni cikel, je ovulacija okoli 10. dne. Pri izračunu si lahko pomagaš tudi s PreMama ovulacijskim koledarčkom.
Če si prizadevaš za zanositev s spolnimi odnosi, je ključno, da spolne odnose načrtuješ v času svojega najbolj plodnega obdobja, saj so takrat možnosti zanositve najvišje. Plodno okno traja približno šest dni — pet dni pred ovulacijo in dan ovulacije. Za boljše ciljanje tega obdobja so priporočljivi spolni odnosi vsak dan ali vsak drugi dan v času največje plodnosti.
Starost
Starost vpliva na tvojo sposobnost zanositve. Čeprav medicinska znanost ne more ohraniti tvoje plodnosti v poznih tridesetih in štiridesetih letih, lahko razmisliš o postopkih in vitro oploditve (IVF) ali o zamrzovanju jajčec ali za morebitni IVF postopek v prihodnosti.
Preberi več o načrtovanju družine v poznih letih.
Zdravje partnerja
Raziskave kažejo, da je približno 40 % primerov neplodnosti povezanih z moškimi, 40 % z ženskami in 20 % s kombinacijo obeh. Znani so tudi primeri neodkrite neplodnosti, ki prizadenejo približno 15 % parov.
Tako kot staranje vpliva na plodnost žensk, vpliva tudi na moške. Količina spermijev in njihova gibljivost – oba ključna faktorja za zanositev – se z leti zmanjšujeta.
Enostaven način za izboljšanje kakovosti spermijev je zagotavljanje kakovostnega spanca. Raziskave kažejo, da so moški, ki spijo manj kot šest ur na noč, imeli slabšo kakovost spermijev v primerjavi s tistimi, ki so spali sedem do osem ur na noč.
Hormonska kontracepcija
Če si nedavno prenehala uporabljati hormonsko kontracepcijo, lahko traja nekaj časa, preden se tvoj menstrualni cikel normalizira. Raziskave kažejo, da lahko nekatere vrste hormonskih kontraceptivov, kot je na primer kontracepcijska injekcija, v primerjavi z drugimi metodami, povzročijo daljše zamude pri vrnitvi plodnosti.
Mnoge ženske potrebujejo približno šest mesecev ali več po prenehanju uporabe kontracepcije, da se njihovi cikli ponovno stabilizirajo. Ovulacija verjetno ne bo nastopila, dokler se tvoja obdobja plodnosti ne začnejo redno pojavljati.
Nasvet je, da si vzameš čas. Če je minilo šest mesecev, odkar si prenehala z uporabo hormonske kontracepcije in še vedno nimaš rednih menstruacij ali nisi prepričana, ali ovuliraš, je priporočljivo, da se posvetuješ z zdravnikom.
Določene življenjske odločitve
Kajenje in uživanje alkohola sta dokazano povezana s težavami pri zanositvi, tako pri moških kot pri ženskah. Dolgotrajno kajenje pospešuje izgubo jajčec pri ženskah in zmanjšuje število in kakovost spermijev pri moških. Prav tako je znano, da pretirano uživanje alkohola znižuje plodnost obeh spolov.
Če ti ali tvoj partner redno kadita ali uživata alkohol in razmišljata o zanositvi, je smiselno razmisliti o opustitvi teh navad.
Skrite zdravstvene težave
Zdravstvena stanja, kot so neredni menstrualni cikli, sladkorna bolezen, prekomerna teža ali motnje ščitnice, lahko vplivajo na tvojo sposobnost zanositve. Če se soočaš s katerim koli od teh kroničnih zdravstvenih stanj, je ključnega pomena, da jih učinkovito obvladuješ, preden načrtuješ nosečnost.
Poleg tega lahko dodatna zdravstvena stanja, kot sta endometrioza ali zamašeni jajcevodi, predstavljajo resne ovire pri poskusu zanositve. Statistično gledano ima do 50 % žensk z endometriozo težave pri zanositvi.
Ne glede na to ali so tvoje zdravstvene težave že diagnosticirane ali ne, je priporočljivo opraviti celovit zdravniški pregled, preden se odločiš za zanositev. Zgodnja obravnava ti omogoča bolj učinkovito upravljanje morebitnih zdravstvenih stanja, ki bi lahko vplivala na tvoje možnosti za zanositev.
Na poti do zanositve se lahko soočiš z mnogimi izzivi in poplavo informacij. Pomembno je, da k vsaki situaciji pristopiš korak za korakom. Ne pozabi, da je vsaka pot do starševstva edinstvena in da je iskanje ustreznega ravnotežja med zdravstvenimi priporočili, osebnimi odločitvami in čustveni počutjem ključnega pomena. Naj te ne bo strah poiskati strokovne pomoči in podpore, ko jo potrebuješ.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
