Med nosečnostjo starši pogosto razmišljajo o razvoju otrokovega srca, obraza in gibanja, nekoliko manj pa o organu, ki je po rojstvu ključen za preživetje: pljučih. Ta se razvijajo vse od najzgodnejših tednov in skozi nosečnost prehajajo skozi kompleksne stopnje, dokler niso pripravljena na prvi samostojni vdih. Razumevanje njihovega razvoja pomaga bodoči mamici bolje razumeti, kako pomembno je spremljanje nosečnosti in skrb za zdrav življenjski slog.
Kako in kdaj se začnejo razvijati?
Pljuča se začnejo oblikovati že okoli 4. tedna nosečnosti, ko se iz drobnega izrastka razvijejo prve strukture, ki bodo kasneje omogočale izmenjavo kisika. V tem obdobju se oblikujejo osnove večjih dihalnih poti, vendar pljuča še ne sodelujejo pri dihanju. V maternici zrak ne kroži, zato ima posteljica glavno vlogo pri oskrbi ploda s kisikom.
Med 5. in 17. tednom nosečnosti pljuča vstopijo v tako imenovano fazo razvejevanja. V tej fazi se dihalne poti delijo, raztezajo in postavljajo temelje za zapleteno mrežo bronhijev. Vsaka nova razvejanost pomeni boljšo pripravljenost za kasnejše dihanje, čeprav je pot do funkcionalnih pljuč še dolga. Do približno 16. tedna so osnovne strukture jasno prepoznavne, vendar še vedno ne dovoljujejo izmenjave plinov.
Okoli 17. tedna se začne naslednja pomembna faza, ko pljuča postopoma dobivajo drobne zračne vrečke, ki jih imenujemo alveoli. To so strukture, v katerih bo po rojstvu potekala izmenjava kisika in ogljikovega dioksida. A alveoli se v resnici začnejo izpopolnjevati šele proti koncu nosečnosti, zato nedonošenčki pogosto potrebujejo dodatno pomoč pri dihanju.
Kakšno vlogo igra surfaktant?
Ogromno vlogo v zadnjih tednih nosečnosti ima površinsko aktivna snov, imenovana surfaktant. Gre za snov, ki preprečuje, da bi se alveoli ob vsakem izdihu zlepili in sesedli. Plod začne tvoriti surfaktant nekje okoli 26. tedna, do 34. tedna pa ga je običajno dovolj, da bi dojenček lahko vzdržal samostojno dihanje. Prav zato zdravniki posebej skrbno spremljajo nosečnice, pri katerih obstaja tveganje za prezgodnji porod, saj lahko pravočasno zdravljenje spodbudi hitrejše zorenje pljuč.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj pljuč in kaj se zgodi po rojstvu?
Zanimivo je, da dojenček v maternici ne diha zraka, vendar vseeno izvaja dihalne gibe. Ti gibi so pomembni za krepitev mišic in razvoj dihalnega ritma. Čeprav pljuča ne sodelujejo pri oskrbi s kisikom, se vanje preliva plodovnica, ki omogoča pravilno širjenje pljučnih struktur. Ti gibi postanejo pogostejši v drugem in tretjem trimesečju in so znak, da se otrok pripravlja na življenje zunaj maternice.
Pri rednih ultrazvočnih pregledih zdravnik ocenjuje tudi razvoj prsnega koša in gibanje plodovih dihalnih mišic. V določenih primerih, kot so prirojene nepravilnosti trebušne prepone ali malformacije pljuč, je potrebno dodatno spremljanje z naprednimi diagnostičnimi metodami. Zgodnje odkrivanje omogoča boljšo pripravo na porod in nadaljnjo nego novorojenčka.
Ko pride trenutek rojstva, pljuča opravijo neverjeten prehod. Amnijska tekočina se iz njih iztisne, prvi vdih pa jih razširi in omogoči vstop zraka. Pri večini novorojenčkov se to zgodi spontano, v nekaj sekundah. Ta prehod je tako ključen, da se šteje med enega najpomembnejših trenutkov v življenju posameznika.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
