Ob telesnih mejnikih pogosto spregledamo čustveno inteligenco – ključ za otrokovo empatijo, odnose in občutek varnosti v prvih letih življenja.
V prvih letih življenja starši postavljajo temelje za to, kako se bo otrok v prihodnje soočal z izzivi, gradil odnose, izražal svoja čustva in se počutil v svoji koži. Najlepše pri tem pa je, da se čustvena inteligenca razvija skozi nekaj, kar otroci obožujejo – igro. Preko igre se otrok uči prepoznavati čustva, izražati svoja občutja in se vživeti v čustva drugih. Ta proces gradi nevidne vezi, ki so osnova za zdrav socialni in čustveni razvoj.
Zakaj je čustvena inteligenca tako pomembna?
Raziskave kažejo, da so otroci, ki zgodaj razvijejo sposobnost prepoznavanja čustev in empatije, bolj samozavestni, imajo lažje socialne stike ter se lažje prilagajajo spremembam v življenju. Poleg tega se lažje soočajo s stresom in bolje rešujejo konflikte.
Čustvena inteligenca je torej pravzaprav nevidna supermoč, ki jo pogosto spregledamo, ker se ne meri v “prvih korakih” ali “prvih besedah”, temveč v tem, kako otrok razume sebe in druge. A njena vloga je dolgoročna – spremlja otroka vse od prvih prijateljstev pa do odraslih odnosov.
Kako igro uporabiti za spodbujanje čustvenega razvoja?
1. Igra z obraznimi izrazi
Dojenčki se že zelo zgodaj učijo prepoznavati in posnemati izraze na obrazih odraslih. Če se med igro smejite, dvigujete obrvi ali delate zabavne grimase, bo otrok začel posnemati vaše izraze in se odzivati nanje. Tako se uči, da so njegova čustva pomembna, ter razvija osnovne socialne veščine – kako na primer z nasmehom pokažemo veselje.
2. Skrivalnice (“ku-ku”)
Preprosta igra, kjer obraz skrijete za dlanmi in nato veselo rečete »ku-ku«, je za dojenčka veliko več kot zabava. S tem mu sporočate, da ste prisotni, tudi kadar vas ne vidi, in da se vedno vrnete. To krepi občutek varnosti in zmanjšuje tesnobo ob ločitvah, ki se pogosto pojavi okoli osmega meseca starosti.
3. Igra vlog z igračkami
Plišaste živali ali lutke lahko postanejo odlično orodje za učenje čustev. Če ena igračka »joče« in druga »pride, da jo potolaži«, otrok opazuje, kako lahko na čustva drugih reagiramo s sočutjem. Tako skozi igro spoznava osnove empatije in uči, da so čustva nekaj, kar lahko delimo in razumemo.
4. Ples in glasba
Skupno poslušanje glasbe in ples z dojenčkom v naročju ustvarja prijetne trenutke bližine. Ob živahni glasbi se lahko skupaj nasmejita in zaplešeta, ob umirjeni pa ga nežno zibljete. Tako otrok čuti vaše razpoloženje in povezuje ritem, ton in gibanje z različnimi čustvenimi stanji.
5. Knjižne igre z izražanjem čustev
Slikanice z velikimi in izrazitimi obrazi so odlično izhodišče za pogovor o čustvih. Ko pokažete nasmejan obraz in rečete: »Glej, ta je vesel!«, otrok povezuje vizualno podobo z občutkom. Če ob tem še sami pokažete veselje, žalost ali presenečenje, mu pomagate razumeti, da lahko isto čustvo izražamo na več načinov.
6. Dotik in senzorične igre
Dojenčki svet spoznavajo tudi skozi dotik. Nežno božanje, zibanje ali igrivo žgečkanje krepi občutek povezanosti in varnosti. Če dodate še senzorične igre z različnimi materiali – mehka odejica, gladka žoga, ropotulja – otrok spoznava nove občutke, hkrati pa skozi varno izkušnjo razvija samozaupanje in čustveno stabilnost.
Čustvena inteligenca se ne razvija sama od sebe – gradi se vsak dan, skozi male interakcije, nežne besede in igro. Starši imate pri tem ključno vlogo, saj otroku pokažete, da so čustva nekaj naravnega, vrednega izražanja in deljenja.
Ko otroka učite, da prepozna svoja čustva in čustva drugih, mu pravzaprav dajete darilo za življenje – sposobnost razumevanja sebe in gradnje zdravih odnosov. To pa je ena najdragocenejših popotnic, ki mu jo lahko podarite.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
