Ko razmišljamo o prehrani in plodnosti, običajno govorimo o tem, katera hranila so pomembna za podporo ciklu, hormonom in zdravemu razvoju ploda. Redkeje pa se vprašamo, ali nas morda prav določena živila, ki jih pogosto uživamo, v tem procesu tiho ovirajo. Prehranska intoleranca je pogosto spregledan dejavnik, ki lahko vpliva na tvoje hormonsko ravnovesje, stanje črevesja, vnetje v telesu in nenazadnje na tvojo plodnost.
Če si se že kdaj počutila napihnjeno po obroku, utrujeno brez očitnega razloga, če imaš nepojasnjene težave s kožo, prebavo ali razpoloženjem in hkrati že dolgo načrtuješ nosečnost, je morda smiselno razmisliti, ali bi vzrok lahko bila prehranska intoleranca.
Kaj je prehranska intoleranca in kako se razlikuje od alergij?
Prehranska intoleranca pomeni, da telo določenih živil ne prenaša dobro. Pogosto ne gre za imunski odziv, kot pri alergijah, ampak za težave s prebavo ali presnovo določenih sestavin. Simptomi se običajno pojavijo z zamikom in so lahko zelo raznoliki – od napihnjenosti, utrujenosti, glavobolov, težav s kožo do hormonskih nihanj.
Najpogostejša živila, ki povzročajo intolerance, so: gluten, mleko in mlečni izdelki (laktoza ali kazein), jajca, soja, koruza, oreščki ter histaminsko bogata hrana (npr. vino, fermentirani izdelki, paradižnik).
Kronično vnetje in hormonsko neravnovesje
Prehranska intoleranca lahko povzroči dolgotrajen vnetni odziv, ki ga sprva morda niti ne opaziš. Ta oblika kroničnega vnetja moti hormonsko ravnovesje, saj telo pri obvladovanju vnetja usmerja energijo stran od reproduktivnega sistema.
Povišana raven histamina, ki je pogosto prisotna pri intolerancah in neravnovesju črevesja, lahko negativno vpliva na zorenje jajčeca in kakovost cervikalne sluzi. Preveč histamina lahko povzroči, da jajčece dozori prezgodaj ali nepopolno. Vnetna stanja lahko vplivajo tudi na sluznico maternice in njeno sposobnost vsidranja oplojenega jajčeca.
Črevesje kot center imunskega ravnovesja in plodnosti
Približno 70 odstotkov celotnega imunskega sistema je tesno povezanega s črevesjem. Če je črevesni mikrobiom v neravnovesju (to imenujemo disbioza), se lahko pojavijo številne težave, med drugim tudi presežek histamina, zmanjšana absorpcija hranil in tako imenovan sindrom prepustnega črevesja.
Pri sindromu prepustnega črevesja skozi steno črevesja v krvni obtok vstopajo snovi, ki tja ne spadajo. Telo jih prepozna kot vsiljivce in se nanje odzove z vnetjem. To vnetje pa lahko prizadene tudi reproduktivne organe, hormone in jajčnike.
Avtoimunski odzivi in plodnost
Pri nekaterih ljudeh lahko intoleranca na hrano sproži avtoimunski odziv. To pomeni, da imunski sistem napade lastna tkiva. Če telo zaznava določena živila kot nevarna, se lahko ta odziv razširi tudi na zarodek, saj ga telo v določenih primerih dojema kot »tujek«.
Pri ženskah s celiakijo (občutljivostjo na gluten) so dokazana pogostejša avtoimunska stanja, med drugim tudi antifosfolipidni sindrom (APS), ki lahko povzroči strjevanje krvi v posteljici in poveča tveganje za splav. Celiakija lahko vpliva tudi na absorpcijo ključnih hranil, kar še dodatno otežuje zanositev.
Prehranska intoleranca in pomanjkanje hranil
Tudi če se prehranjuješ raznoliko in uravnoteženo, telo zaradi prehranske intolerance morda ne izkoristi vseh hranil, ki jih zaužiješ. Intoleranca lahko poškoduje črevesno sluznico ali povzroči vnetja, zaradi katerih se hranila slabše vsrkajo.
Posledično lahko pride do pomanjkanja nekaterih ključnih snovi, ki so pomembne za hormonsko ravnovesje, ovulacijo in razvoj ploda. Najpogosteje primanjkuje:
- vitaminov B-skupine, predvsem folne kisline (B9) in vitamina B12, ki sta ključna za razvoj ploda in kakovost jajčec,
- železa, cinka in selena, ki vplivajo na delovanje ščitnice in imunskega sistema,
- vitaminov A, D in E, ki sodelujejo pri uravnavanju hormonov in razvoju maternične sluznice,
- zdravih maščob, ki so pomembne za tvorbo spolnih hormonov.
Zato je ob sumu na intoleranco smiselno preveriti tudi, ali telo dobi in absorbira dovolj teh hranil. Pomanjkanja pogosto dolgo ne opazimo, a lahko pomembno vplivajo na plodnost in splošno počutje.
Ali jemanje antihistaminikov vpliva na plodnost?
V želji po lajšanju simptomov alergij ali intolerance ženske pogosto posežejo po antihistaminikih. A določene raziskave kažejo, da lahko dolgotrajno jemanje antihistaminikov zmanjša prekrvavitev v maternici in vpliva na implantacijo zarodka. Histamin sicer sodeluje pri ovulaciji in pripravi maternice na vsaditev, zato popolna blokada histamina ni vedno idealna v obdobju, ko poskušaš zanositi.
Kaj lahko narediš sama?
Če sumiš, da prehrana morda negativno vpliva na tvojo plodnost, lahko začneš s postopnimi spremembami, kot so naslednje:
- vodi dnevnik prehrane in počutja,
- izloči določena živila za 2 do 4 tedne in spremljaj učinek,
- posvetuj se s strokovnjakom za prehrano ali ginekologom z znanjem funkcionalne medicine,
- preveri stanje črevesne flore in ravni vitaminov,
- vsaka prehranska sprememba naj bo prilagojena tvojemu telesu, zato se pred tem raje posvetuj s strokovnjakom.
Tvoje telo je edinstveno in to velja tudi za tvoj odziv na hrano. Če se ti zdi, da kljub zdravemu življenjskemu slogu zanositev ni uspešna, razlog morda tiči v tvojih vsakodnevnih obrokih. Prehranska intoleranca je pogosto tiha, a pomembna sestavljanka, ki vpliva na tvojo plodnost, zato ne spreglej njenih signalov.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
