Sekundarna neplodnost je tema, ki se ji v javnosti ne posveča toliko pozornosti kot neplodnosti pri prvem otroku, a ni nič manj boleča ali pomembna. Gre za situacijo, ko par, ki je že imel otroka brez medicinske pomoči, ne more zanositi ali donositi drugega otroka. To stanje prizadene mnoge pare, ki si želijo povečati družino in lahko povzroči občutke zmede, žalosti in osamljenosti. V nadaljevanju si bomo pogledali, kako prepoznati sekundarno neplodnost, kakšni so njeni najpogostejši vzroki ter kakšni so možni ukrepi.
Kako prepoznati sekundarno neplodnost?
Glavni pokazatelj sekundarne neplodnosti je nezmožnost ponovne zanositve po eni ali več uspešnih nosečnostih. Če ste v starostni skupini do 35 let in kljub rednim spolnim odnosom brez kontracepcije leto dni ne zanosite, je to prvi opozorilni znak, ki zahteva nadaljnje preiskave. Pri ženskah, ki so starejše od 35 let, pa je priporočen posvet z zdravnikom že po šestih mesecih neuspelih poskusov zanositve, saj s staranjem plodnost naravno upade.

Razumevanje vzrokov za sekundarno neplodnost
Sekundarna neplodnost lahko prizadene pare iz različnih razlogov, ki so pogosto kompleksni in raznoliki. Vzroki se lahko razlikujejo med spoloma in so včasih kombinacija več dejavnikov. Razumevanje teh vzrokov je ključno za iskanje ustreznih rešitev.
Morebitni vzroki za sekundarno neplodnost pri ženskah
- Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS): PCOS je najpogostejši vzrok za težave z ovulacijo pri ženskah. Zanj je značilna neredna ali odsotna ovulacija, kar vodi do težav pri zanositvi.
- Endometrioza: stanje, pri katerem tkivo, podobno tistemu v maternici, raste izven nje, kar lahko povzroči vnetje, brazgotinjenje in težave pri implantaciji zarodka.
- Genitalne okužbe: okužbe, kot sta klamidija in gonoreja, lahko privedejo do vnetne bolezni medeničnih organov, kar lahko vpliva na plodnost.
- Hormonske motnje: težave s hipotalamusom ali hipofizo v možganih lahko vplivajo na delovanje jajčnikov in ovulacijo.
- Obstrukcija jajcevodov: blokada jajcevodov, ki lahko onemogoči potovanje jajčeca ali sperme, je pogosto posledica okužb.
- Stanja maternice: težave, kot so miomi (nenevarni tumorji), adhezije (kopičenje brazgotinskega tkiva) ali adenomioza, lahko vplivajo na sposobnost zanositve.
Morebitni vzroki za sekundarno neplodnost pri moških
- Motnje v delovanju testisov ali ejakulacije: poškodbe testisov, varikokela (pojav, ko se vene, ki potekajo iz mod, razširijo in podaljšajo), življenjski slog ali zdravljenje raka lahko vplivajo na proizvodnjo in kakovost sperme.
- Hormonska neravnovesja: problemi s hipotalamusom in hipofizo lahko vodijo do nizkega števila spermijev ali odsotnosti sperme.
- Staranje: s starostjo povezane težave, kot so povečanje prostate, zmanjšana proizvodnja hormonov ali zapleti pri napredovani sladkorni bolezni, lahko vplivajo na plodnost.
- Genetski pogoji: stanja, kot so mikrodelecija Y-kromosoma, Klinefelterjev sindrom ali miotonična distrofija, lahko privedejo do nizkega števila spermijev ali odsotnosti sperme.
Skupni dejavniki za sekundarno neplodnost
- Teža in prehrana: tako prekomerna telesna teža kot tudi podhranjenost lahko negativno vplivata na plodnost pri moških in ženskah.
- Psihološki stres: stres lahko vpliva na hormonsko ravnovesje in ovulacijo pri ženskah ter na kakovost sperme pri moških.

Pomembnost zgodnjega ukrepanja
Ko par naleti na ovire pri poskusu zanositve drugega otroka, je obisk zdravnika ključen korak. Zdravnik s pomočjo vrste diagnostičnih testov ugotavlja potencialne težave, ki lahko vključujejo različne tehnike in metode.
Za ženske se običajno začne s ginekološkim pregledom, ki vključuje oceno stanja reproduktivnih organov. Med tem pregledom zdravnik išče morebitne nepravilnosti, kot so fibroidi ali znaki endometrioze.
Pri moških je ključni korak analiza semena, ki ocenjuje število, gibljivost in morfologijo spermijev, s čimer se ugotovi njihova zmožnost oploditve jajčeca.
Krvni testi pri obeh spolih pomagajo preveriti hormonske ravni, kar je še posebej pomembno pri ocenjevanju reproduktivnega zdravja. Pri ženskah se osredotočajo na hormone, kot so FSH (folikle stimulirajoči hormon, ki ureja in spodbuja rast in delovanje spolnih žlez), LH (luteinizirajoč hormon, ki igra vlogo pri napovedovanje ovulacije, ugotavljanju neplodnosti in odkrivanju motenj v delovanju hipofize in spolnih žlez), prolaktin (hormon, ki ga izloča hipofiza in ki ima pomembno vlogo pri spolni ter reproduktivni funkciji ženske in moškega) in hormonov ščitnice. Pri moških se lahko preverja raven testosterona in drugih hormonov, povezanih s proizvodnjo sperme.
Ultrazvočni pregled je dodaten diagnostični korak, ki se uporablja za iskanje strukturnih nenormalnosti in omogoča natančen vpogled v stanje jajčnikov, jajcevodov in maternice pri ženskah ter testisov in drugih spolnih organov pri moških.
Soočanje s sekundarno neplodnostjo je lahko izjemno zahteven in čustveno naporen proces, ki od posameznikov in parov zahteva veliko mero vztrajnosti. Kljub težavnosti te situacije je ohranjanje upanja bistvenega pomena. Vsak korak, od pridobivanja znanja o plodnosti do iskanja ustreznih rešitev, vas postopoma vodi bližje želenemu cilju. Pomembno je zavedanje, da v tem procesu niste osamljeni. Obilo podpore in razumevanja lahko najdete tako v profesionalnih medicinskih krogih, ki so specializirani za področje plodnosti, kot tudi v različnih skupnostih in podpornih skupinah, v katerih posamezniki delijo podobne izkušnje. Ta občutek skupnosti lahko ponudi dodatno oporo in moč v trenutkih, ko se morda počutite negotove ali preobremenjene.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.