Preeklampsija je eden tistih nosečniških zapletov, o katerih si morda že slišala, pa nisi povsem prepričana, kaj pomeni. Gre za resno stanje, ki se običajno pojavi po 20. tednu nosečnosti in lahko vpliva na tvoje zdravje in zdravje tvojega dojenčka. Pomembno je, da znaš prepoznati simptome, razumeš, kaj se dogaja v tvojem telesu, in veš, kako ravnati, če pride do težav.
Kaj je preeklampsija?
Preeklampsija je stanje, pri katerem pride do povišanega krvnega tlaka in povečane količine beljakovin v urinu. Pogosto se razvije brez izrazitih opozorilnih znakov in jo zato pogosto odkrijejo med rednimi ginekološkimi pregledi. Poleg vpliva na krvni tlak lahko prizadene tudi druge organe, kot so jetra, ledvice in celo centralni živčni sistem.
Kako prepoznati preeklampsijo?
Bodi pozorna na:
- visok krvni tlak (nad 140/90 mmHg),
- otekline na obrazu, rokah ali nogah,
- hitro pridobivanje telesne teže,
- trdovratne glavobole,
- motnje vida (bleščanje, temne lise, meglen vid),
- bolečine v zgornjem delu trebuha (posebej na desni strani),
- zmanjšano količino urina ali težko dihanje.
V hujših primerih se lahko razvijejo krči, odpoved organov ali zapleti za plod, kot so zastoj rasti in prezgodnji porod.
Kaj povzroča preeklampsijo?
Natančnega vzroka medicina še ne pozna. Najverjetneje gre za težave v razvoju posteljice, kar sproži vnetni odziv in vpliva na delovanje žil in organov. Določeni dejavniki tveganja pa lahko povečajo možnost za njen nastanek:
- prva nosečnost,
- starost nad 35 let,
- preeklampsija v pretekli nosečnosti,
- družinska anamneza preeklampsije,
- predhodna diagnoza hipertenzije, sladkorne bolezni ali ledvične bolezni,
- večplodna nosečnost.
Kako se preeklampsija diagnosticira?
Ob rednih ginekoloških pregledih se meri krvni tlak in preverja prisotnost beljakovin v urinu. Če obstaja sum, se opravijo dodatne krvne preiskave (za oceno delovanja jeter in ledvic) ter ultrazvok za spremljanje rasti in počutja ploda.
Kaj pomeni diagnoza preeklampsije?
Diagnoza preeklampsije še ne pomeni, da boš morala takoj roditi ali da je z dojenčkom kaj narobe. Če gre za blago obliko, zadostuje redno spremljanje, počitek, merjenje krvnega tlaka ali jemanje zdravil.
V težjih primerih je lahko potreben bolnišnični nadzor, kjer ti lahko predpišejo zdravila za uravnavanje pritiska ali zdravila za pospešitev zorenja pljuč pri plodu. Če se stanje poslabša ali se pojavi pred 37. tednom, lahko zdravnik predlaga prezgodnji porod zaradi tvoje varnosti in varnosti otroka.
Možni zapleti
Preeklampsija lahko povzroči resne zaplete, kot so eklampsija (napadi oziroma krči), sindrom HELLP (okvara jeter, razpad rdečih krvničk in zmanjšano število trombocitov) ali odstop posteljice. Za dojenčka so nevarnosti prezgodnji porod, nizka porodna teža ali zmanjšana oskrba s kisikom.
Kaj lahko narediš za zmanjšanje tveganja?
Čeprav preeklampsije ni vedno mogoče preprečiti, lahko z naslednjimi ukrepi zmanjšaš tveganje:
- Upoštevaj navodila zdravnika. Če si v rizični skupini, ti lahko priporoči preventivno jemanje nizkega odmerka aspirina po 12. tednu nosečnosti.
- Ohranjaj zdravo telesno težo pred zanositvijo in med nosečnostjo.
- Jej uravnoteženo in izbiraj živila z malo soli in sladkorja.
- Redno se gibaj – hoja, raztezanje, plavanje in nežna vadba so odlične izbire.
- Izogibaj se stresu in poskrbi za dovolj počitka.
- Spremljaj krvni tlak doma, če ti to svetuje zdravnik.
- Ne izpuščaj nobenega ginekološkega pregleda.
Kaj sledi po porodu?
V večini primerov preeklampsija po porodu izzveni, vendar je pomembno, da še naprej spremljaš krvni tlak in zdravje svojih organov. Včasih visok krvni tlak vztraja še nekaj tednov, zato bodi pozorna na simptome in se po potrebi dogovori za dodatne preglede.
Ne pozabi: nisi sama. Obstaja veliko podpore in strokovnjakov, ki ti lahko pomagajo, da bo tvoja nosečnost kljub zapletom čim bolj varna in mirna.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
