Atopijski dermatitis, pogosto imenovan tudi atopijski ekcem, je kronično vnetno stanje kože, ki se pogosto pojavi že v prvih mesecih otrokovega življenja. Dojenčkova koža postane suha, razdražena in srbeča, simptomi pa se lahko izmenično izboljšujejo in poslabšujejo.
Čeprav atopijskega dermatitisa ni mogoče vedno povsem odpraviti, je mogoče s pravilno nego kože, izogibanjem sprožilcem in ustreznim zdravljenjem težave običajno dobro obvladovati.
Kako prepoznati atopijski dermatitis?
Pri dojenčku se atopijski dermatitis pogosto pokaže kot suha, hrapava, pordela ali vneta koža. Najpogosteje se pojavi na licih, lasišču, čelu ter na zunanjih delih rok in nog, lahko pa se razširi tudi na druge dele telesa.
Pogosti znaki so:
- zelo suha in občutljiva koža,
- rdeči ali temnejši madeži, odvisno od barve kože,
- srbenje,
- drobne izboklinice ali izpuščaj,
- razpokana, luskasta ali zadebeljena koža,
- slabši spanec zaradi srbenja,
- praske, ranice ali krvavitve zaradi drgnjenja in praskanja.
Pri nekaterih dojenčkih so težave blage in omejene na manjši predel, pri drugih pa lahko izpuščaj zajame večji del telesa.
Zakaj nastane atopijski dermatitis?
Natančnega vzroka ni mogoče določiti le na podlagi enega dejavnika. Pri atopijskem dermatitisu je zaščitna pregrada kože oslabljena, zato koža hitreje izgublja vlago in je bolj občutljiva na dražeče snovi iz okolja.
Pomembno vlogo imajo tudi dednost, delovanje imunskega sistema in okoljski dejavniki. Verjetnost za razvoj atopijskega dermatitisa je lahko večja, če imajo starši ali bližnji sorodniki ekcem, astmo ali alergijski rinitis.
Atopijski dermatitis ni nalezljiv. Dojenček ga zato ne more prenesti na druge otroke ali odrasle.
Kaj lahko poslabša stanje kože?
Simptomi se lahko poslabšajo ob stiku z različnimi dražilnimi snovmi. Sprožilci niso pri vsakem dojenčku enaki, zato je koristno opazovati, kdaj se težave pojavijo ali okrepijo.
Pogosti sprožilci so:
- odišavljena mila, kopeli in izdelki za nego,
- agresivni detergenti in mehčalci,
- volna in grobi sintetični materiali,
- vročina in potenje,
- zelo suh ali hladen zrak,
- slina okoli ust,
- predolge ali prevroče kopeli,
- prah, živalska dlaka ali drugi alergeni,
- okužbe kože.
Hrana ni vzrok za vsak primer atopijskega dermatitisa. Živil iz dojenčkove ali svoje prehrane ne izločaj brez posveta s pediatrom, saj lahko nepotrebno omejevanje prehrane povzroči pomanjkanje pomembnih hranil.
Kratko kopanje v mlačni vodi
Dojenčka kopaj v mlačni, ne vroči vodi. Kopanje naj bo kratko, saj lahko dolgo namakanje kožo dodatno izsuši. Uporabljaj nežno čistilno sredstvo brez dišav ter nežna negovalna olja.
Kože po kopanju ne drgni. Nežno jo osuši z mehko brisačo, tako da ostane nekoliko vlažna.
Redno uporabljaj negovalno mazilo
V nekaj minutah po kopanju na kožo nanesi izdatno plast nevtralnega vlažilnega mazila ali kreme brez dišav. Gostejša mazila praviloma zadržijo več vlage kot redki losjoni.
Negovalno sredstvo uporabljaj večkrat na dan, tudi takrat, ko je koža videti boljša. Redno vlaženje pomaga obnoviti kožno pregrado in zmanjšati suhost ter srbenje.
Izberi mehka oblačila
Dojenčka obleci v mehka, zračna bombažna oblačila. Izogibaj se volni in tesnim oblačilom, ki se drgnejo ob kožo.
Nova oblačila pred prvo uporabo operi. Uporabljaj neodišavljen detergent, mehčalcu pa se raje izogni, če opaziš, da draži dojenčkovo kožo.
Prepreči praskanje
Dojenčkovi nohti naj bodo kratki in gladko pristriženi. Ponoči mu lahko po potrebi nadeneš mehke bombažne rokavičke, vendar poskrbi, da so varno nameščene.
Prostor naj ne bo prevroč, saj toplota in potenje pogosto okrepita srbenje.
Kako poteka zdravljenje?
Če samo redna nega ne zadostuje, lahko pediater ali dermatolog predpiše protivnetno kremo ali mazilo. Med najpogostejšimi zdravili so lokalni kortikosteroidi, ki zmanjšujejo vnetje, pordelost in srbenje.
Zdravilo je treba nanašati natančno po navodilih zdravnika, na prizadete predele in toliko časa, kot je priporočeno. Jakost pripravka je odvisna od starosti dojenčka, resnosti težav in dela telesa, na katerem se izpuščaj pojavlja.
Kortikosteroidnih ali drugih zdravil ne uporabljaj na lastno pobudo, še posebej ne na obrazu, okoli oči ali na večjih površinah kože. Ob pravilni uporabi pod zdravniškim nadzorom je tveganje za neželene učinke majhno.
Kdaj obiskati zdravnika?
S pediatrom se posvetuj, če sumiš, da ima dojenček atopijski dermatitis, saj so lahko nekateri drugi izpuščaji videti podobno.
Hitreje poišči zdravniško pomoč, če:
- se stanje kljub negi slabša,
- dojenček zaradi srbenja ne more spati ali jesti,
- je koža boleča, topla ali močno otekla,
- se pojavijo mehurčki, rumenkaste kraste ali izcedek,
- se rdečina hitro širi,
- ima dojenček povišano telesno temperaturo,
- je neobičajno zaspan, razdražljiv ali slabše odziven.
Razpokana in opraskana koža je bolj dovzetna za bakterijske ali virusne okužbe. Mokrenje, gnoj, kraste, hitro širjenje izpuščaja ali splošno slabo počutje zato zahtevajo zdravniško oceno. Ker se sprožilci in potek bolezni razlikujejo od otroka do otroka, je pomembno predvsem opazovanje dojenčkove kože in pravočasno ukrepanje ob poslabšanju.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Uporabniki se morajo glede vseh vprašanj v zvezi s svojim zdravjem obrniti na zanesljiv zdravstveni nasvet pri svojem osebnem zdravniku.
